23. Pohod na Lovrenška jezera

Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju organizira vsako leto v soboto pred praznikom sv. Lovrenca in ob pričetku Jezernikovih dnevov tradicionalni Pohod na Lovrenška jezera.

Letos bo 23. pohod v soboto 12. avgusta 2017.

Lovrenška jezera so šotno barje na vrhu Pohorja, kjer se med ruševjem zrcalijo manjša jezerca. Mahovita šotasta tla, plazeče borovje, čokate, z lišaji porastle smreke in razmetana jezerca so značilnosti tega dela Pohorja, ki si jih je vredno ogledati.

Lovrenčani prirejamo pohod od leta 1993 in udeležuje se ga čedalje več ljubiteljev planin. Tudi tokrat ga bomo organizirali kot množični pohod s posebnimi oznakami poti, kar bo planincem omogočilo samostojno hojo, brez posebnega vodnika.

Start pohoda je zjutraj med 7. in 8. uro pri Kulturnem domu Jožeta Petruna v Lovrencu, kjer bodo udeleženci lahko dobili dodatna navodila za pohod. Štartnina 7 EUR za odrasle in 3 EUR za otroke vključuje majico in malico.
Pot bo pohodnike vodila mimo hribovskih kmetij do Lovrenških jezer. Po njihovem ogledu bo na obrežju Jezerca, uro hoda pod Lovrenškimi jezeri, predvidoma ob 13.30 uri kulturni program, malica in sproščeno druženje.
Od Jezerca se bo pot nadaljevala preko Pruha do Okrepčevalnice Sgerm, kjer bodo mnogi radi posedeli v Jezernikovi sobi, ostali pa se po bodo po označeni lokalni cesti vrnili na izhodišče pohoda.

Za tiste, ki so mnenje, da je pot prenaporna, organiziramo avtobusni prevoz do Mašin žage, od koder je do Lovrenških jezer le 1 uro in pol hoje. Odhod avtobusa izpred Kulturnega doma ob 9. uri, z Mašin žage 9.30, povratek z Jezerca v Lovrenc do 16. ure. Za prevoz in štartnino z malico in majico je potrebno plačati 13 EUR, za otroke do 15. leta 7 EUR. Predhodne prijave do zasedbe mest na avtobusu sprejema vodja pohoda.

Informacije in prijave: vodja pohoda Lovro Paradiž, telefon 041 794 223.

"Pojte z nomi, še zmirom smo se meli fajn!"


Opis poti Pohoda na Lovrenška jezera

Začetek poti je pri Kulturnem domu [1] (470m), v neposredni bližini župnijske cerkve sv. Lovrenca. Po 500 m "klepanja" po asfaltu smo na Hojnikovi "ridi" [2], od koder je lep pogled na celotno lovrenško kotlino.
Z "ride" se umaknemo v gozd in po grebenu mimo kmetij prispemo na jaso Vrelenk [3] (1170m). Od tukaj lahko občudujemo dolino reke Drave in ob njej kraje: Selnico, Ruše in Maribor. Nadaljujemo po strmih, starih kolovozih.
Ko pridemo iz gozda, smo že skoraj na "Jezerju", kot mu pravijo starejši domačini, le še obiti moramo močvirnat in neprehoden teren ter do jezer vstopiti z južne strani. Do jezerc nas mimo razglednega stolpa [4] (1525m) pripelje z lesenimi mostnicami urejena pot.

Lovrenška jezera so opredeljena kot visoko šotno barje. V njem se vodoljubne rastline napajajo le s padavinsko vodo. Šotni mah ima sposobnost, da mu navzgor neprestano rastejo novi poganjki, spodnji deli pa se postopoma spreminjajo v šoto, ki zadržuje vodo. V središču jezer je šota debela do 290 cm, na obrobju pa veliko manj. Starost barja cenijo na 8000 let. Jezerca so nastala sekundarno kot erozijske površine, saj se dno pri vseh nadaljuje v šoto. Globoka so 1 do 2m. Vidnih jih je 11, med borovjem pa jih poznavalci najdejo vsaj še 9. Velika so od 1 pa do okoli 25m2.
Rastline, ki tukaj uspevajo so: šotni mahovi, okroglolistna (mesojeda) rosika, rožmarinka, rjasti sleč, beli lokvanj in redkeje znane: nožičavi munec, dlakava in gola mahovnica, kalužni in malocvetni čaš, enolistna plevka itd. Iz živalskega sveta najdemo tukaj divjega petelina ruševca, vodno dvoživko planinskega pupka, planinskega zajca, ptici selivki, pikastega in močvirskega martinca ter obvodne žuželke: metulje, hrošče, kačje pastirje, pribrežnice itd.

Od Lovrenških jezer se po obrobju borovja spustimo v tako imenovano Jezersko jamo ali Jezerc [5] (1220m).Tukaj je z zemeljsko pregrado nastalo umetno jezero, ki ga obdajajo gosti, temni lesovi, v katerih so tudi gobe.
Pot nadaljujemo po strmem levem bregu potoka Radoljne v Pruh [6] (810m). V njem so pred destletji lomili kamen granit in tonalit in iz njega izdelovali robnike in kocke za ceste.
Po stari pruharski cesti v soteski Radoljne pridemo do zadnje točke pohoda - Okrepčevalnice Sgerm [7] (540m). V njem imajo Jezernikovo sobo v spomin na pravljico o povodnem možu Jezerniku, ki sta ga pohlepni kmet in kmetica s sekanjem gozda tako razjezila, da je spustil vodo iz velikega jezera na vrhu Pohorja in povzročil silno povodenj v lovrenški kotlini.

Čas hoje:

Kulturni dom [1] - Vrelenk [3] 2 uri
Vrelenk [3] - Lovrenška jezera [4] 1 ura 30 min
Lovrenška jezera [4] - Jezerc [5] 1 ura
Jezerc [5] - Pruh [6] 1 ura
Pruh [6] - Sgerm [7] 1 ura
Sgerm [7] - Kulturni dom [1] 30 min
skupaj približno 7 ur hoje


Zemljevid poti: